Vabilo na recital v počastitev 91. obletnice ustrelitve bazoviških junakov 

Društvo TIGR Primorske – območna enota slovenska Istra vas vljudno vabi na recital v počastitev 91. obletnice ustrelitve bazoviških junakov Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča.  Prireditev bo v ponedeljek, 6. septembra 2021, ob 19. uri v Mali loži v Kopru. Sodelovali bodo: Andrej Jelačin, Rok Matek, Ivana Kodarin Percan, Rok Ličen, Ana Zupan, Andraž Gombač, Nika Gačnik, Maša Stopar, Žanin Čopi, Petra Vidrih in Leonora Trgan. Scenarij in režija: Renata Vidič.

V Marezigah je 29. avgusta potekala svečanost, ki je bila posvečena tudi 100. obletnici marežiškega upora. Slavnostni govornik  je bil novinar in publicist  Miloš Ivančič, v kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Ivana Jagra iz Marezig, Pihalni orkester Marezige in Moški pevski zbor Lopar. Na proslavi je bil prisoten tudi naš praporščak Bojan Orešnik.

Govor Jadranke Šturm Kocjan, Vodje OE slovenska Istra 

Spoštovana tovarišica Lilijana Bellina, predsednica krajevne organizacije združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Marezig, spoštovani častni član ZB Koper Danilo Ivančič, predsednik ZB Koper Vojko Vodopivec, predstavniki KS Marezige, člani in članice ZB, tovariši in tovarišice lepo vas pozdravljam v imenu Društva TIGR-območne enote slovenska Istra in vam čestitam ob obnovitvi delovanja vaše organizacije v Marezigah.

Globoka zahvala in poklon gre tudi Marežganom, ki so se pred 100 leti, ob volitvah 15. maja leta 1921, prvi odločno, enotno, z golimi rokami in kamenjem uprli izzivanju, zasmehovanju in žaljenju fašističnih škvadristov. Sledil je krvavi obračun, ki pa ponosnih Marežganov ni prestrašil, zavedni in pokončni  ste ostali vse do danes!

Primorska je skozi zgodovino doživljala številne spremembe, države in gospodarje. A nič ni bilo hujšega od 25. letne strahovlade fašizma, ki je s premišljenimi ukrepi države od zakonov, odredb in predpisov onemogočal in uničeval vse, kar je bilo slovenskega. Slovenske organizacije, zveze, društva, združenja, sodelovanje na političnem, prosvetnem, gospodarskem, športnem, kulturnem in verskem področju.

Vse to je v zavednih Slovencih povzročilo odpor in upor. Nastala je ilegalna organizacija BORBA, ki je nato delovala v širšem sklopu narodno revolucionarnega gibanja TIGR ( Trst, Istra, Gorica, Reka), ki predstavlja prvi oboroženi upor proti fašizmu v Evropi, davno pred svetovnim oboroženim spopadom med nacifašizmom in demokracijo.

Vrednote TIGR-a gojimo in krepimo naprej v našem društvu TIGR Primorske, ki pa nima nič skupnega s tistim, ki ga določena politika provokativno, po potrebi,   ustanavlja vsakih nekaj let pod takim in drugačnim imenom, čemur odkrito nasprotujemo.

Žal fašizem ni zgodba preteklosti. V zadnjem času doživljamo v Sloveniji, ki je kot država nastala na osnovi boja in zmage proti nacifašizmu, oživljanje le-tega in slavljenje Hitlerja, ki se udejanja v skrajno-desnih organizacijah in med posamezniki ter v “Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot”. S to vlado je celo dobilo status društva v javnem interesu in denarno ga podpira z javnim denarjem.

Zato mora priti iz tega zgodovinskega mesta, iz Marezig, po 100. letih, ponoven poziv k uničenju vseh zametkov in skupin, ki oživljajo in podpirajo nacifašistično delovanje. Ne ilegalno, kot so to zaradi varnosti počeli Tigrovci, temveč odkrito, glasno in odločno, vedno in povsod, kjer bo to potrebno.

Primorsko je 25 let zaznamovala in prizadela rapalska meja, ki je, kako simbolično, potekala od Jadranskega morja preko vrha Triglava. Ja, tistega našega simbola, ki zadnje čase buri duhove in izziva močne komentarje ter pozive k primernejšemu, spodobnemu, kulturnemu vedenju ter uglajenemu izražanju. Koga le? Nismo spregledali in pozabili črno panterskih tvitov, izjav, žaljenj –predvsem žensk, besed o hokavstvu in Srebrenici, Trumpu, pošiljanju policije nad mirne protestnike, sramotenja Slovenije v Bruslju -tudi v času predsedovanja Svetu EU, in še bi lahko naštevala. S čim vlada blaži napetosti in nezadovoljstvo med ljudmi? Z izrazi spoštovanja in častnim vedenjem?

Spoštovana oblast, drugačne, pozitivne odzive si je treba zaslužiti, predvsem pa dati zgled, ki ga tisti, ki se počutite višji od Triglava že dolgo, predolgo ne dajete več!

Smrt fašizmu!

Marezige, 29. avgusta 2021

 Fotografije s proslave      

Na povabilo avtorja knjige, Vojka Čeligoja iz Ilirske Bistrice, sem se 23. 6. 2021  udeležila predstavitve, ki jo je organiziral zgodovinar Ivan Simčič. Lep junijski večer, ne prevroč, saj je vel vetrič po Hribu svobode, kjer smo v objemu narave prisluhnili prijaznim besedam o avtorju.

Vojko je bil predmetni učitelj fizike in tehničnega pouka, raziskovalec krajevne zgodovine, organizator planinstva, kulturno prosvetni delavec,, filatelist, organizator amaterske fotografije, numizmatik in publicist, s številnimi objavami o zgodovini domačih krajev in planinstvu v različnem krajevnem in drugem časopisju, bil je tudi glavni urednik knjige o Snežniku. Težko si je predstavljati, koliko svojega prostega časa  je Vojko namenil vsem dejavnostim in funkcijam, ki jih je opravljal v dobrobit celotne skupnosti. Tudi v Društvu TIGR Primorske je deloval od samega začetka, ustanovitve v Postojni, 21. maja 1994. leta. Tu sva se spoznala in skupaj delovala vse do danes, polnih 27 let.

V knjigi Ilirske teme 15, so zanimive zgodbe bolj ali manj znanih domačinov, zapisi o znamenitih obiskovalcev Il.Bistrice, opisi pomembnih dogodkov  in pričevanja o življenju in razvoju domačih krajev. Knjiga ima 336 strani z bogato vsebino bistriškega in slovenskega dogajanja v zgodovini naroda.

Bruna Olenik, vodja OE Postojna 

Vojko Čeligoj (dolgoletni član TIGR-a) je 19. julija praznoval 83. rojstni dan. Skupaj z Vesno Tomc Lamut sva potrkali na njegova vrata. Lepo je obiskati tovariša, ki mu je zastal korak, ko ne more več na potep na Snežnik, ki ga je velikokrat obiskal, slikal rožice, a ne trgal, kar je tudi učencem rekel, ko jih je peljal po planinskih poteh, da se jih lahko le gleda in samo slika. Prijetno presenečen naju je objel, iskrice v očeh so zasijale in solzici drobni, kot biserčka, sta stekli po licu. Več kot enourni pogovor, je minil kot bi mignil. Pripovedoval nama je o otroštvu, o mami, kako sta šla obiskat očetov grob na Dolenjsko , kjer je padel kot partizan. Veliko spominov na otroštvo je nanizal v pripoved, ki še ni končana, saj sva mu obljubili, da prideva spet na obisk, tam enkrat pred zimo. "Pridite, ko bomo zelje ribali, bo treba tlačit." Nasmejanu sva mu čestitali za rojstni dan in  tudi v imenu Društva TIGR zaželeli vse najboljše.

Bruna Olenik, vodja OE Postojna

V parku vojaške zgodovine v Pivki je bila 2. 7. 2021, na dan smrti Staneta Požarja (16. 12. 1949–2.7.1991) predstavitev knjige Krogla in medalje, ki jo je napisal njegov bratranec in član Društva TIGR, Janko Sever.

Pogovor z avtorjem knjige je vodila Tjaša Škamperle, na njem so sodelovali še dr. Jurij Perovšek, znanstveni svetnik, raziskovalec Inštituta za novejšo zgodovino in predsednik Zgodovinskih društev Slovenije, Anton Pozvek, generalni sekretar Zveze policijskih  veteranskih društev Slovenije, ki je knjigo izdala in Vojko Otoničar, nekdanji komandir oddelka milice Pivka in sekretar policijskih veteranov  Obalno-kraške in Notranjske regije. Pozdravil nas je pivški župan Robert Smrdelj in mag. Janko Boštjančič, direktor parka Vojaške zgodovine v Pivki. 

O slovenski osamosvojitvi je bilo napisanih že veliko knjig, spominov in pričevanj, obravnavali so jo na znanstvenih in drugih srečanjih in je sestavni del zgodovinskih študij ter narodove identitete in spomina. Pa vendar še vedno ni vse povedano. Celostno še nismo spoznali pogumnega in izjemno učinkovitega domoljuba in osamosvojitelja Staneta Požarja, civilnega orožarja v vojašnici JLA v Pivki, ki je imel eno  od ključnih vlog za samostojno Slovenijo na Primorskem. Junak Stane Požar, zmagoslavja  osamosvojitve žal ni dočakal. Življenje mu je vzela Jugoslovanska vojaška krogla. Posmrtno je dobil najvišja državna odlikovanja in priznanja.

Bruna Olenik, vodja OE Postojna 

OE slovenske Istre sporoča, da bo od 1. septembra naprej pisarna v Izoli, na Gregorčičevi 21, ponovno odprta vsako sredo od 17:00 do 19:00 (do konca septembra), od oktobra do marca pa od 15:00 do 17:00.