Ustreljeni junaki so bili člani ilegalne narodno radikalne organizacije slovenske in hrvaške mladine v Julijski krajini in Istri, ustanovljene v Trstu oktobra 1927, z namenom, da organizira aktiven odpor proti fašističnemu režimu in njegovi nasilni raznarodovalni politiki. Ilegalni organizaciji so nadeli ime BORBA in je delovala v obdobju 1927-1930 na Tržaškem, na Krasu in v Istri.
Malo prej, septembra 1927, je na sestanku na Nanosu, ki so se ga udeležili predstavniki nasilno razpuščenih mladinskih, športnih, dijaških in kulturnih društev, nastalo ilegalno primorsko protifašistično gibanje, ki se ga je kasneje prijelo ime TIGR (akronim za besede: Trst, Istra, Gorica, Reka). Znotraj gibanja je na Tržaškerm nastala samostojna veja BORBA, na Goriškem pa druga ilegalna veja z imenom ORGANIZACIJA.
Njihova imena, vklesana v kraški kamen, pred svetom pričajo o nezlomljivem odporu slovenskega naroda proti italijanskemu fašizmu, ki je hotel nasilno uničiti slovenski živelj v tedanji Julijski krajini in hrvaški v Istri. Proti tistemu fašizmu, ki je izvajal genocidno politiko proti Slovencem in Hrvatom, stoji spomenik v Bazovici kot večna in trajna obsodba nasilja.
Bazoviški junaki so šli v smrt za pravico, svobodo, za slovenski jezik, za mir in sožitje.
9. septembra 1945, takoj po osvoboditvi izpod fašizma in nacizma, je bil na kraju usmrtitve v Bazovici postavljen spomenik. Načrt za spomenik je pripravil tržaški arhitekt Franjo Kosovel. Od takrat dalje (1945) si vsako leto v septembru sledijo spominske svečanosti. Bazovica je tako postala simbol upora proti fašizmu.
Milan Pahor
Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov s prireditev Bazovica 2016