V popoldanskem času, 30.aprila 1944 leta, je v vas prihrumela nemška soldateska in v dveh urah uničila miroljubno vas Lipo. Vaščane, ki so bili v tem času doma, so izgnali na sredo vasi, bolne pa so kar v hišah pobili. Žalostno in prestrašeno kolono 269 ljudi so prignali do hišice na koncu vasi št. 20 in jih vse na silo stlačili vanjo, polili z bencinom in zažgali.Pet leten fantič je jokajoč pritekel za mamo, a nacist ga je z bajonetom prebodel in vrgel v plamen. Zgorelo je 121 otrok, med njimi najmlajša, 6 mesečna Bosiljka Iskra. To jim ni bilo dovolj, požgali so še vso vas do temeljev. Takrat se je vračal iz gozda proti vasi utrujen kmet in zagledal gorečo vas. Odšel je v sosednjo vas Škalnico in obupan, jokajoč povedal, kaj se je v Lipi zgodilo. Zločinci so nadaljevali naprej po drugih bližnjih vaseh enako hudodelstvo. Gorele so vasi, umirali ljudje, trpljenje je bilo nepopisno. Prvi otrok v svobodi, ki se je rodil v Lipi, Branko Afrič, je poudaril v svojem pozdravnem govoru misel, da se nikoli več kaj takega ne zgodi ne v Lipi ne drugje. Kolona se je vila skozi vas z zastavami, borčevskimi prapori iz ilirske bistrice, Nove Gorice, letos tudi Iz Škofje loke in Dražgoš, prapor Društva TIGR-a. Trobentač je igral vso pot žalostinko. Sklonjenih glav smo prišli do hišice, kjer je vklesano vseh 269 imen. Ženski pevski zbor je presunljivo zapel nekaj pesmi. V imenu šole, je učenec prebral ganljivo pesem v spomin sežganim vrstnikom, ki niso mogli obiskovati šole, ne izsanjati svojih mladostnih sanj.
Več kot 30 delegacij je položilo cvetje v spomin, tudi v imenu Društva TIGR Primorske., saj so bili na tem področju fantje in možje, člani takratne organizacije TIGR, kjer so delovali proti takratni fašistični italijanski vladi, ki je na vseh okupiranih krajih vsiljevala svoj jezik in zatirala milozvočni, materin. Vsa hudodelstva, ki jih je moral trpeti primorski živelj, naj ne bodo nikoli pozabljena. Tudi ta v Lipi.Zdaj se je vrnilo življenje v vasi, spet se sliši otroški smeh in hiše so popravljene, so tudi nove, le nekaj je še porušenih, ki so ostali kot spomin na strašno tragedijo.
Bruna Olenik
