Oddaja “Spomini” – TV SLO 1 16.8.2022
Spet lahko pohvalimo TV SLO 1 in njene odgovorne ljudi, da so nam dne 16.8.2022 ponovili zanimivo dokumentarno oddajo “Spomini” (iz 2018), v kateri je nastopila Zora (Stritar) Konjajev (1921, Ptuj - 2020, Sežana). Slovenska zdravnica pediatrinja, doktorsko disertacijo je zagovarjala 1974 v Ljubljani, leta 1980 izvoljena za redno profesorico na ljubljanski medicinski fakulteti.
Zora Konjajev je (skupaj s svojo družino) sodelovala v narodnoosvobodilni borbi, v letih 1943-1945 kot sanitetna delavka na osvobojenem ozemlju.
Leta 2001 je prejela srebrni častni znak svobode Republike Slovenije »za pionirski strokovni in organizacijski prispevek na področju neonatologije«, leta 2015 pa postala častna meščanka Ljubljane.
Oddaja “Spomini” je zasnovana tako, da ni nobenega (vsiljivega) spraševalca, ki bi nastopajočemu vabljencu (pre)usmerjal misli, ga prekinjal, polagal mu besede v usta ali na hitro opravil s kakšno temo, nevšečno izpraševalcu. Poklon TV SLO 1 za takšno zasnovo, ki ni vsem TV-oddajam domača.
Sestra Zore Konjajev, solistka Nada Stritar - Vidmar (1917-1990), je pela na tistem znamenitem zadnjem javnem nastopu (12.12.1941) predvojnega Maroltovega Akademskega pevskega zbora v veliki dvorani »Uniona« v okupirani Ljubljani (uradno del države Imperij Italija), kar so zaključili s pesmijo »Lipa ozelenela« in tako povzročili (najprej že v dvorani) jezen odziv fašistične oblasti. Koncert so naskrivaj posneli, je pa poln šumov ob joku prisotnih, pevcev in poslušalcev.
Dogodek ni enako rodoljubno preveval srca vseh Slovencev in ostankov slovenskih političnih strank tistega časa.
Oddaja je postregla z zanimivostjo, ki jo bodo gotovo veseli tisti, ki imajo radi odkrivanje (zamolčanih) resnic. Takšni pa so načelno menda vsi, posvetni in svetni, v Sloveniji.
Zora Konjajev je opisala spopad (13.5.1941) na Mali gori pri Ribnici med tremi člani organizacije Tigr in italijansko vojaško posadko (okrepljeno z domačimi orožniki slovenskega rodu). Danilo Zelen je bil ubit, ujeta sta bila Ferdo Kravanja (1912-1944) in Anton Majnik (ki pa je nato ušel). Težko ranjenega Kravanjo so pripeljali v vojno bolnico v Kočevje, nato pa v zastraženi oddelek Splošne bolnice v Ljubljani.
Po več mesecih zdravljenja (Italijani niso vedeli, kdo v resnici je, sicer bi ga takoj streljali) se je sestri usmiljenki Jedrt Kršmanc ob pomoči dr. Derganca in glavne instrumentarke Livije posrečilo tigrovca (!!!) Ferda Kravanjo neopazno (uspavalo za stražarja) spraviti na prosto (6.10.1941; pozneje je padel v partizanih).
Livija je dogodek pri spovedi zaupala svojemu duhovniku, ta pa je (navkljub obvezi molčečnosti) to prenesel naprej pozornemu ljubljanskemu škofu Gregoriju Rožmanu, slednji pa (izdal) italijanski oblasti.
Obe, Jedrt in Livija, sta bili aretirani in zasliševani ter nato priprti brez možnosti prostega gibanja.
Po vojni se je spovednik na smrtni postelji opravičil Liviji za svoje (sramotno ovaduško) ravnanje.
A dogodek je eden tistih, ki zanikajo v nekih krogih priljubljeno tezo, da se je ljubljanska kleromeščanska stran borila samo zoper komuniste, saj se je očitno tudi proti drugim protiokupatorskim in protifašističnim odpornikom. Recimo tigrovcem.
Kot je to bilo v primeru Zbora svečenikov sv. Pavla, stanovskega društva primorskih (slovenskih) rimskokatoliških duhovnikov, ustanovljen 8.1.1920 v Sežani, da bi se zavzemal »za narodne pravice slovanske manjšine v Italiji«. Sprva je bila organizacija javna, nato (po 1928) tajna, saj je morala svoje rodoljubno delovanje skrivati tako pred fašistično oblastjo kot pred do slednjega naklonjenega vatikanskega vrha.
Za konec vsaj za to oddajo še enkrat pohvala TV SLO 1 in njenim najbolj odgovornim ljudem, ki se drznejo razkrivati pravo (rado zamolčano) resnico o (po)svetnih madežih v usodnem slovenskem boju za osvoboditev dežele.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
3.827 znakov s presledki
Igor Mravlja, Žaucerjeva 11, Ljubljana
ZA glasilo TIGR
*Prispevek je mnenje avtorja in ni nujno tudi mnenje uredništva ali društva.
- Ogledov: 227