Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij
organizacije TIGR Primorske



Primorci kot prvi protifašisti v Evropi  -  Evropski parlament v Bruslju, 23. januarja 2024 

Prispevki tukaj.

dr. Martin Premk: "Zgodovina je taka, kot je, da jo spoštujemo in se iz nje naučimo."

V soboto, 13. maja 2023, ob 11. uri je na Mali gori pri Ribnici potekala slovesnost ob 82. obletnici spopada tigrovcev  z italijanskim okupatorjem in njegovimi domačimi sodelavci na Mali gori. Slovesnost je bila posvečena spominu na tigrovce Danila Zelena, Antona Majnika in Ferda Kravanjo.

dr. Martin Premk: "Zgodovina je taka, kot je, da jo spoštujemo in se iz nje naučimo."     dr. Martin Premk: "Zgodovina je taka, kot je, da jo spoštujemo in se iz nje naučimo."     dr. Martin Premk: "Zgodovina je taka, kot je, da jo spoštujemo in se iz nje naučimo."
   

Ob prisotnosti častne straže garde Slovenske vojske je bil k spomeniku tigrovcem položen venec predsednice RS Nataše Pirc Musar, venec Društva TIGR Primorske in domačinov iz Ribnice. Navzoče je pozdravno nagovoril predsednik Društva TIGR Primorske, Gorazd Humar, katerega govor tudi objavljamo. 



  dr. Martin Premk: "Zgodovina je taka, kot je, da jo spoštujemo in se iz nje naučimo."    dr. Martin Premk: "Zgodovina je taka, kot je, da jo spoštujemo in se iz nje naučimo."   


dr. Martin Premk: "Zgodovina je taka, kot je, da jo spoštujemo in se iz nje naučimo."    dr. Martin Premk: "Zgodovina je taka, kot je, da jo spoštujemo in se iz nje naučimo."    dr. Martin Premk: "Zgodovina je taka, kot je, da jo spoštujemo in se iz nje naučimo."   


Slavnostni govornik je bil zgodovinar dr. Martin Premk, ki je v svojem govoru poudaril, da je organizacija TIGR ljudi združevala, da je bila svobodoljubna organizacija, ki se je borila za osvoboditev Slovencev, čeprav si je marsikdo skozi zgodovino dovolil dajati tigrovcem nepravilne oznake.


»Zgodovina ni zato, da nam je všeč ali ne, zgodovina je taka, kot je, da jo spoštujemo in se iz nje naučimo. Predvsem se moramo naučiti vrednot, ki nas povezujejo, kot so povezovale vse naše prednike, ki so se borili v boju za svobodo.«  dr. Martin Premk 

dr. Martin Premk: "Zgodovina je taka, kot je, da jo spoštujemo in se iz nje naučimo."
V kulturnem programu so nastopili: dramski igralec Rok Matek, član Gledališča Koper in član Društva TIGR Primorske, Moški pevski zbor Svoboda Kočevje in recitator Igor Rojc, član Društva TIGR Primorske.

dr. Martin Premk: "Zgodovina je taka, kot je, da jo spoštujemo in se iz nje naučimo."    dr. Martin Premk: "Zgodovina je taka, kot je, da jo spoštujemo in se iz nje naučimo."    dr. Martin Premk: "Zgodovina je taka, kot je, da jo spoštujemo in se iz nje naučimo."   

dr. Martin Premk: "Zgodovina je taka, kot je, da jo spoštujemo in se iz nje naučimo."   dr. Martin Premk: "Zgodovina je taka, kot je, da jo spoštujemo in se iz nje naučimo."   


Po svečanosti je delegacija Društva TIGR Primorske ob recitaciji položila venec ob ploščo Antonu Majniku. 

dr. Martin Premk: "Zgodovina je taka, kot je, da jo spoštujemo in se iz nje naučimo."   dr. Martin Premk: "Zgodovina je taka, kot je, da jo spoštujemo in se iz nje naučimo."    


Nagovor predsednika Društva TIGR Primorske Gorazda Humarja na Mali gori dne 13. 5. 2023


Spoštovani,

v imenu Društva TIGR Primorske pozdravljam vse prisotne, članice in člane našega društva, vse
predstavnike veteranskih organizacij združenih v koordinaciji KoDVOS, predstavnika Uprave RS za
vojaško dediščino pri MORS mag. Matjaža Ravbarja, vse nastopajoče, praporščake in posebej vse
domačine. Zahvaljujem se tudi predsednici Republike Slovenije Nataši Pirc Musar, da je na Malo goro
poslala venec, ki ga je položila častna straža garde Slovenske vojske.

Tukaj na Mali gori je 13. maja 1941 prišlo do spopada med tigrovci in sedmimi okupatorskimi vojaki. To
je bil napad štirih fašističnih karabinerjev in treh njihovih slovenskih sodelavcev, pravzaprav
kolaborantov, na tri tigrovce. Spomin na slednje obujamo danes. To so bili Ferdo Kravanja, Anton Majnik
in Danilo Zelen. Tigrovec, vojaški vodja TIGR-a Danilo Zelen je bil žal žrtev tega spopada. Z vsem
dolžnim spoštovanjem seveda se danes s to slovesnostjo poklanjamo spominu na te tri hrabre tigrovce.
Mala gora je bila do sedaj prevečkrat kraj, kjer so se zaradi notranjih političnih obračunavanj lomila
številna kopja slovenske politike. Še več je bilo ob tem potvarjanja in zavestno napačne interpretacije že
znanih in preverjenih zgodovinskih dogodkov. Eden od takih je bil intervju v oddaji Pričevalci z Brunom
Tekavcem, ki ker je bil takrat še dojenček, sploh ni bil neposredna priča dogodkov na Mali gori, je pa o
tem kaj se je 13. maja 1941 tukaj dogajalo vedel vse, z avtorjem oddaje vred. Pa zgodba, zgodovinsko
nepreverjena o prvem spopadu z okupatorjem v drugi svetovni vojni na naših tleh. Preverjena in dokazana
zgodovinska stroka je te zgodbe že temeljito preučila in povedala, da stvari niso bile take kot se jih hoče
spet prikazati kot podlago za ponovno imenovanje 13. maja za državni praznik. Da do vseh takih
brezumnih poskusov spreminjanja slovenske zgodovine ponovno prihaja, nas skušajo prepričati tudi tisti,
ki na to goro prihajajo v preoblekah njihovih političnih strank in z njihovim kritjem. Dobro veste o kom
in o čem govorim. Tudi danes bodo prišli sem.

Vsekakor pa je bilo lansko leto na državni praznik, na dan 27. aprila, na tem mestu skrajno zavržno,
neprimerno, neetično in lahko rečem tudi perverzno brati ob spomeniku tigrovcem, upornikom proti
fašizmu, pesmi domobranskega pesnika Franceta Balantiča, pripadnika tistih in taistih domačih
kolaborantov in izdajalcev, ki so skupaj s fašisti napadli tri tigrovce tu na Mali gori. Ob tem dejstvu zdrav
razum povsem odpove.
Zato bom navedel misel duhovnika in pisatelja Franca Saleškega Finžgarja, ki je o domobranstvu napisal
sledeče:
– Rajši so sprejeli orožje , obleko in denar od okupatorjev za boj zoper brate Slovence. To je v
slovenski zgodovini najbridkejši črni madež, ki ga noben izgovor ne more izbrisati.
– Razumljivo je trdo krščansko prepričanje, razumljiva kapitalistična usmerjenost, nerazumljiva in
po vesoljnem svetu pa je obsojena drznost, da sežeš po orožju smrtnega narodovega sovražnika za
boj zoper svoje brate.
- To je bolečina vseh bolečin!

Mala gora zato nikakor ne more po toliko letih biti prizorišče politične arene, nobene, ne leve , ne desne.
Mala gora mora trajno imeti status gore kot prostor izražanja spoštovanja do tigrovskega gibanja in
slovenskega domoljubja, pa tudi boja proti fašizmu in kolaboraciji. Zato apeliram na vse, ki prihajajo na
ta sveti kraj na Mali gori, da pustijo svoje tesno oprijemajoče se politične in strankarske plašče v dolini in
v njih oviti ne hodijo sem. Le na ta način bo ta gora res postala gora spomina in gora miru.
In to sploh ni tako težko narediti. Človek vsaj z malo človeške etike v sebi to zmore in tudi zna.

Gorazd Humar

Mala gora 13.5.2023

 

Kontakt

Društvo TIGR Primorske, Goriška c. 17, 5270  Ajdovščina, Slovenija

e-mail: drustvo.tigr@siol.net