Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij
organizacije TIGR Primorske



Primorci kot prvi protifašisti v Evropi  -  Evropski parlament v Bruslju, 23. januarja 2024 

Prispevki tukaj.

Recital v Kopru posvečen 93. obletnici ustrelitve bazoviških junakov

Območna enota Društva TIGR za Slovensko Istro je 6. septembra 2023 pripravila v Kopru recital posvečen 93. obletnici ustrelitve bazoviških junakov. Na recitalu so sodelovali: 
Rok Matek, dramski igralec, Žanin Čopi, socialna delavka, kulturna aktivistka in pevka, Rok Ličen, študent na AGRFT, Janja Lešnik, napovedovalka in voditeljica na Radiu Koper, Capodistria, Lina Šopar Rijavec, dijakinja koprske umetniške gimnazije, maestro Robert Vatovec, klaviaturist in komponist, Emma Castellano, harfista iz Furlanije, Renata Vidič, režiserka in scenaristka. 

Jadranka Šturm Kocjan, vodja območne enote, je v svojem govoru  predstavila vlogo in delovanje bazoviških junakov Ferda Bidovca, Zvonimirja Miloša, Franja Marušiča in Alojza Valenčiča ter razloge za prvi tržaški proces, kna katerem so bili obsojeni na smrt. Proces je potekal med 1. in 5. septembrom 1930 kot posledica bombnega napada omenjenih pripadnikov tajne organizacije Borba na tržaško redakcijo fašističnega glasila Il popolo d'Italia 10. februarja 1930, ker je časopis širil sovraštvo in prezir do Slovencev in vseh Slovanov.

Obtožnica je imela 34 tipkanih strani, obtoženih je bilo 87 oseb, 27 jih je že bilo v Jugoslaviji, v Trstu se je sodilo 18. osebam, 30 pa decembra istega leta v Rimu.
Vsi štirje na smrt obsojeni so vse do zadnjega ohranili mirno kri in odklonili, da bi jim pred smrtjo zavezali oči. Na poti na bazoviško gmajno so peli slovenske pesmi.
Bazovica je simbol upora proti fašizmu in nasilju, bazoviški junaki so simbol odločnosti, poguma, požrtvovalnosti in domoljubnosti, zato naredimo vse, da ohranimo njihovo dediščino in vrednote, za katere so dali svoja življenja.
Recital v Kopru posvečen 93. obletnici ustrelitve bazoviških junakov
Recital v Kopru posvečen 93. obletnici ustrelitve bazoviških junakovRecital v Kopru posvečen 93. obletnici ustrelitve bazoviških junakovRecital v Kopru posvečen 93. obletnici ustrelitve bazoviških junakov


Objavljamo govor vodje območne enote, Jadranke Šturm Kocjan. 

Spoštovane tovarišice in spoštovani tovariši, gospe in gospodje, cenjeni obiskovalci, lepo pozdravljeni,

Spettabili signore e signori, compagni e compagne, un benvenuto a tutti i presenti,

Danes smo se zbrali, da se spomnimo in počastimo spomin na žrtve prvega tržaškega procesa Ferda Bidovca, Zvonimirja Miloša, Franja Marušiča in Alojza Valenčiča, ki so padli pod streli fašističnih črnosrajčnikov na bazoviški gmajni 6. septembra 1930 ob 6:43 uri.

Posebno sodišče fašističnega režima je sprožilo proces, ki je trajal med 1. in 5. septembrom 1930  kot posledico bombnega napada pripadnikov tajne organizacije Borba na tržaško redakcijo fašističnega glasila Il popolo d'Italia 10. februarja 1930 v Trstu. Časopis je namreč širil sovraštvo in prezir do Slovencev in vseh Slovanov. Napadalci so redakcijo napadli v večernih urah misleč, da v njej ni več nikogar, a po naključju je bil tam član uredništva, ki je v eksploziji izgubil življenje.

 

Obtoženih je bilo 18 mladih, Alojz Valenčič je imel 34 let, najmlajši je bil Ciril Kosmač, star 19 let. V sodno dvorano so prišli uklenjeni, nato so jih vse, razen dveh, stlačili v veliko železno kletko. Il Piccolo je 2. septembra 1930 zapisal, »da so bili mladi s tipičnimi slovanskimi potezami, vsi z nekakšno preračunljivo zbranostjo, ki poudarja predrznost, katere ne poskušajo prekriti in pri njej vztrajajo tudi med postopkom z vidnimi znaki dolgočasja.  Gotovo niso vzor junakov in niso preveč bleščeči predstavniki tiste famozne organizacije onstran meje«.

Ne bi se mogli bolj zmotiti. Ti mladi so bili zametek upora proti fašistični zatiralski oblasti, zastopali so najvišje vrednote svojega naroda ter v borbi za svobodo in pravice, neglede na nevarnosti, tvegali prav vse, tudi svoja življenja.

Obtožnica je imela 34 tipkanih strani, obtoženih je bilo 87 oseb, od tega jih je bilo 27 že v Jugoslaviji. Enajst oseb je bilo med preiskavo izpuščenih, eden si je vzel življenje v zaporu. Na zatožno klop je prišlo 48 oseb, sodišče je odločilo, da sodi 18 osebam v Trsu, ostalim 30 so sodili decembra v Rimu.

 

Obsodba je govorila o protidržavnih naklepih, o vrsti terorističnih dejanj, o »podlem načrtu« za atentat na načelnika vlade in » enem najboljših predstavnikov hrvaškega naroda« Ante Paveliču, ki je pribežal v Italijo in je že bil v službi fašistične vlade. Sodnike je so najbolj razbesneli stiki med Slovenci in antifašistično Italijo, pa tudi ponosno vedenje obsojencev. Kljub dolgotrajnim zasliševanjem in mučenjem, tudi v koprskih zaporih oziroma v mučilnici v Semedeli, so proces in obsodbo, kot je pisal Il Piccolo,  sprejeli navidezno neprizadeti, »ne da bi trenili z očesom« in celo s smehljajem.

 

Na smrt so bili obsojeni štirje člani tajne organizacije Borba, ki so jim, tako kot mnogim drugim, poitalijačili imena Bidovec Ferdinando, 22 let, Milos Zvonimiro, 27 let, Francesco Marusic, 24 let in Luigi Valencic, 34 let.

Vsi štirje obsojenci so vse do zadnjega ohranili mirno kri in odklonili, da bi jim pred smrtjo zavezali oči ter celo na poziv enega od njih vzkliknili »živela Jugoslavija«.

V Trstu so bili v času procesa zelo strogi varnostni ukrepi, saj je v mesto prišlo 800 pripadnikov 58. legije MVSN ( Milizia Volontaria Sicurezza Nazionale  tako imenovani črnosrajčniki), ki je imela naziv San Giusto in dodatnih 60 karabinerjev in policistov iz drugih italijanskih krajev. Sile so okrepili tudi na meji in samo v Trst poslali še dodatnih 350 vojakov. Na dan obsodbe je bilo v Trstu zasidranih 10 ladij italijanske vojne mornarice.

Na procesu je bil ves čas prisoten poseben Mussolijev odposlanec Lando Feretti, ki je Duceja neposredno obveščal oo poteku procesa in usmerjal poročanje tiska. Dovolili so prisotnost tujih konzulov: angleškega, danskega, francoskega, belgijskega in poljskega. Jugoslovanski konzul ni bil prisoten.

Proces naj bi trajal en teden, a se je, verjetno po navodilu samega Mussolinija,  končal po štirih dneh in pol, 5. septembra ob 23. uri. Naglica je bila verjetno zaradi poroke italijanskega princa, obletnice Lateranskega pakta, obletnice ustanovitve fašizma in načrtovana velika parada  6. septembra v Beogradu, zato  naj bi bila sodba tudi močna protijugoslovanska manifestacija in opozorilo, kaj se lahko zgodi antifašistom.  Ustrelitev štirih obsojencev bila zato tako hitra, že nekaj ur po razsodbi, naslednje jutro ob zori, ob 6:43 uri.

Feretti je v telegramu pod oznako »strogo zaupno« pisal Mussoliniju, da štirje obsojenci pred usmrtitvijo niso spali, ob 3h so prejeli versko tolažbo ter med vodenjem na eskekucijo peli slovenske pesmi.

Ustrelitev je povzročila veliko ogorčenje doma in vsem civiliziranem svetu, zato je proces, ki je potekal v Rimu, bil v tišini in je trajal le dva dni.

Žalost in navidezni molk, ki sta nato zajela Primorsko, je oznanjal pripravo na protifašistični upor, ki se je le stopnjeval in širil med ljudmi.

Bazovica je postala simbol upora proti fašizmu in nasilju, bazoviški junaki pa simbol odločnosti, poguma, požrtvovalnosti in domoljubnosti. So živa priča, kako velika je lahko vera v pravičnost in ohranjanje slovenstva. Njihova predanost svobodi je bila močnejša od strahu pred represijo. V težkih časih so se združili in dokazali, da le skupnost in enotnost najbolj pripomoreta k doseganju ciljev. Njihova zgodba nas spodbuja, da ohranjamo svojo narodno identiteto, da se borimo proti vsakršni obliki zatiranja in nestrpnosti.

Naredimo vse, kar je v naši moči, da ohranimo njihovo dediščino in vrednote ter si prizadevamo za boljšo prihodnost, kjer bo svoboda, enakost in pravičnost za vse nas.

 

Upor mladih tigrovcev, borbašev in številnih drugih zavednih ljudi ni ostal brez uspeha, zato se ob tej priložnosti spominjamo tudi 80. obletnice padca fašizma 25. julija in kapitulacije Italije, ko  je bila 3. septembra 1943 na Siciliji podpisana vdaja zaveznikom, kar je pomenilo prelomnico v drugi svetovni vojni, konec fašistične tiranije in razmah partizanskega gibanja.

Vendar pa ne smemo pozabiti, da so mnogi Italijani tudi sami trpeli pod fašističnim režimom in kapitulacija je bila tudi njihova osvoboditev. Znova se je pokazalo, da moč ljudske volje, povezanost in hrepenenje po svobodi lahko premagajo totalitarno oblast.

Padec fašizma je sicer obrnil potek druge svetovne vojne in prispeval k osvoboditvi, a vprašanje fašizma je aktualno tudi danes. Čeprav obstajajo različna mnenja o tem, ali je fašizem še vedno prisoten v sodobnem svetu in na kakšen način, lahko njegove oblike prepoznamo v vzponu skrajno desničarskih nacionalističnih gibanj in v političnih strankah, ki promovirajo nestrpnost, ksenofobijo, rasizem in avtoritarni režim, kar vključuje tudi povečano nasilje in ekstremizem v nekaterih skupinah.

Zato moramo biti pozorni na znake nestrpnosti, nasilja in avtoritarnega vladanja v sodobnem svetu. Demokracija, spoštovanje človekovih pravic enakosti in človekovega dostojanstva so vrednote, ki jih je treba varovati in braniti. Prav tako je pomembno, da se preučijo vzroki, ki vodijo do vzpona ekstremističnih gibanj, da se jih pravočasno obravnava na politični, družbeni in gospodarski ravni.

Zato večna slava bazoviškim junakom in smrt fašizmu za vedno!

Recital so oblikovali:

Rok Matek, dramski igralec

Žanin Čopi, socialna delavka, kulturna aktivistka in pevka

Rok Ličen študent na AGFRT

Janja Lešnik, napovovedovalka in voditeljica na Radiu Koper, Capodistria

Lina Šopar Rijavec, dijakinja koprske umetniške gimnazije

Maestro Robert Vatovec, klaviaturist in komponist

Emma Castellano, harfista iz Furlanije

Renata Vidič, režiserka in scenaristka           

  Koper, 6.9. 2023            

 

Kontakt

Društvo TIGR Primorske, Goriška c. 17, 5270  Ajdovščina, Slovenija

e-mail: drustvo.tigr@siol.net