Društvo TIGR Primorske, območna enota za Slovensko Istro, je 5. septembra 2024 pripravila v Mali loži v Kopru recital posvečen spominu pred 94. leti ustreljenih bazoviških junakov Ferda Bidovca, 22 let, Zvonimirja Miloša, 27 let, Franja Marušiča, 24 let in Alojza Kocjančiča, 34 let. V zaporu v Rimu je umrl Alojz Gropajc, ki ga štejemo za petega bazoviškega junaka.
- Ogledov: 94
Recital ob ustrelitvi bazoviških junakov v Kopru
V kulturnem programu so sodelovali Rok Matek, dramski igralec, Anja Drnovšek, dramska igralka, maestro Robert Vatovec, klaviaturist in komponist, Matija Šik, ljubiteljski igralec, Žanin Čopi, socialna delavka, kulturna aktivistka in pevka, Rok Ličen, študent AGRFT, duo flavtisk Teja Poljak in Julija Marušič, učenki Glasbene šole Koper.
Scenarij in režijo je pripravila Renata Vidič.
Recitala se je udeležilo okoli 60 ljudi.
Objavljamo tudi govor Jadranke Šturm Kocjan na recitalu, posvečenemu 94. obletnici ustrelitve bazoviških junakov v Kopru.
Objavljamo tudi govor Jadranke Šturm Kocjan na recitalu, posvečenemu 94. obletnici ustrelitve bazoviških junakov v Kopru.
Spoštovane tovarišice in spoštovani tovariši, gospe in gospodje, cenjeni obiskovalci, lepo pozdravljeni,
Spettabili signore e signori, compagni e compagne, un benvenuto a tutti i presenti,
Bil je petek, 5.septembra 1930, ko se je ob 23:00 uri v Trstu zaključil prvi tržaški proces, ki je na smrt obsodil štiri slovenske rodoljube, Ferda Bidovca, 22 let, Zvonimirja Miloša, 27 let, Franja Marušiča, 24 let in Alojza Valenčiča, 34 let. S poitalijančenimi imeni Bidovec Ferdinando, Milos Zvonimiro, Francesco Marusic in Luigi Valencic.
Njihova zadnja noč je bila kratka. »Gremo streljat« je po navodilu samega Mussollinija dejal predsednik fašističnega sodišča za državno varnost Guido Cristini, ki je tudi podpisal smrtne obsodbe in fašistični črnosračniki so obsojence ustrelili na bazoviški gmajni naslednje jutro, 6. septembra 1930, ob 6:43 uri. Vsi štirje obsojenci so vse do zadnjega ohranili mirno kri in odklonili, da bi jim pred smrtjo zavezali oči.
Posebno sodišče fašističnega režima je sprožilo proces 1.septembra 1930 kot posledico bombnega napada 10. februarja 1930 pripadnikov tajne organizacije Borba na tržaško redakcijo fašističnega glasila Il popolo d'Italia, ki je širil sovraštvo in prezir do Slovencev in Slovanov. Napadalci so redakcijo napadli v večernih urah misleč, da v njej ni več nikogar, a po naključju je bil tam član uredništva, ki je v eksploziji izgubil življenje.
Na procesu je bil ves čas prisoten poseben Mussolijev odposlanec Lando Feretti, ki je Duceja neposredno obveščal o poteku procesa, usmerjal poročanje tiska in dovolil prisotnost tujih konzulov: angleškega, danskega, francoskega, belgijskega in poljskega. Jugoslovanski konzul ni bil prisoten.
Feretti je v telegramu pod oznako »strogo zaupno« pisal Mussoliniju, da štirje obsojenci pred usmrtitvijo niso spali, ob 3h so prejeli versko tolažbo ter med vodenjem na eksekucijo peli slovenske pesmi.
V Trstu so bili v času procesa zelo strogi varnostni ukrepi, saj je v mesto prišlo 800 pripadnikov 58. legije MVSN ( Milizia Volontaria Sicurezza Nazionale , tako imenovanih črnosrajčniki) ter dodatnih 60 karabinjerjev in policistov iz drugih italijanskih krajev in 350 vojakov. Na dan obsodbe je bilo v Trstu zasidranih 10 ladij italijanske vojne mornarice.
Zgodba Guida Cristinija, ki ga opisujejo najbolj divjega predsednika posebnega sodišča, je opisal Pablo Dell'Osa v knjigi » Il tribunale speciale e la presidenza di Guido Cristini 1928–1932« (založba Mursia). Zgodba je pomembna zato, ker pokaže, da so vsi vedeli za njegove in fašistične krutosti, a nikoli ukrepali, sodili in obsodili. Italija do danes ni obračunala s fašizmom in Guido Cristini, je kot mnogi drugi, mirno in brez strahu živel do leta 1979, ko je umrl v svoji postelji v Chietiju v starosti 84 let.
Odnos do fašizma, njegovih posledic in trdoživosti lahko vidimo v Italiji vsak dan, z zadnjo vlado pa še posebej, saj se nekaznovano uporabljajo fašistični simboli, pozdravi, geste in slogani. Zato ni čudno, da so bazoviški junaki za italijansko državo teroristi in še vedno ni politične volje, da bi izničila fašistično sodbo, ki je pred 94. leti poslala v smrt štiri mlade slovenske domoljube.
Izvršitev smrtne obsodbe teh štirih antifašistov je bila zato po drugi svetovni vojni prvi zgodovinski dogodek, na katerega so se spomnili osvobojeni Primorci. Na proslavi 9. septembra 1945 je pisatelj France Bevk, takrat vodilni primorski javni delavec, v slavnostnem govoru dejal, citiram "Kri, ki je takrat omočila bazoviška tla, je bila seme, ki je rodilo nove junake". Konec citata.
Čeprav obstajajo različna mnenja o tem, ali je fašizem še vedno prisoten v sodobnem svetu in na kakšen način, lahko njegove oblike prepoznamo v vzponu skrajno desničarskih in nacionalističnih gibanj ter v političnih strankah, ki promovirajo nestrpnost, ksenofobijo, rasizem in avtoritarne režime, kar vključuje tudi povečano nasilje in ekstremizem v nekaterih skupinah.
Zato se v imenu teh fantov, ki so se uprli fašizmu in vseh žrtev, klanjamo njihovemu spominu in ne dovolimo ponovnega vzpona fašizma in nacizma, ki napenjata jadra vse okoli nas.
Za to pa niso dovolj samo klik na računalniški tipkovnici, všečki pod raznimi objavi ter čivki prijateljem in znancem, temveč aktivno odzivanje in povezovanje.
Predvsem mladim moramo predstaviti resnične informacije, zavračati manipulativnost in pomagati preseči brezbrižnosti, ki vodi v pasivnost, podredljivost in strahopetnost.
Tvorno, iskreno in pristno sobivanje lahko dosežemo le s kulturo in pravimi, preverjenimi informacijami, brez njihovega potvarjanja in zavijanja v politični celofan.
Zato zahvala nocojšnjim nastopajočim, ki bodo prostovoljno oblikovali kulturni program. Hvala scenaristki in režiserki Renati Vidič, ki je pripravila že peti recital posvečen spominu na bazoviške junake.
In hvala vam, spoštovana in draga publika, da ste prišli.
Grazie al gentile publico per la presenza.
Večna slava bazoviškim junakom in smrt fašizmu za vedno!
Koper, 5. septembra 2024
