V času Serenisime so moje prednike imenovali, ščavi (sužnji). Z zaničevanjem so trdili, da so brez kulture, da živijo življenje hlevarjev, divjakov in da jim morajo za kulturo, ki jo dajejo, hvaležni.
V času iredentizma so z zaničevanjem nadaljevali. Rekli so jim, vi niste narod, nimate lastne nacionalne zavesti, zato vam dajemo našo državotvornosti.
Po prvi svetovni vojni so jih brez soglasja z Rapalsko pogodbo, izločili iz kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov in prepustilo prihajajočem peklu črnih angelov - fašizma.
1919 se zgodi fašizem. Črnosrajčniki, organizirani v skvadristične tolpe, so se odpravili na svoj krvoločni nočni pohod. Leta 1921 se zgodi Marežanski upor, v katerem Istrani dvignejo vile in kose in stopijo v bran volilnim rezultatom. Sproži se prvi in drugi tržaški proces, fašistično sodstvo zapira, zapira, izganja, izganja in ubija. Rodi se Borba, Tigr, svetišče Metoda in Cirila, itd. Primorci, Istrani se enotno združujejo v prvem boju proti fašizmom, ki že galopira po severni Afriki, Španiji in Albaniji.
Fašizem pustoši tudi po Primorskem, Slovenski Istri. Prepove slovenko besedo, spreminja slovenska imena in preganja učitelje, duhovnike; sodišča izrekajo zaporne in smrtne kazni; fašistični vojaki streljajo; ukinja slovenska društva.
Od 1919 do 1941, je dva in dvajset let. Rojeni otroci zrastejo v mladeniče, v izobražence, kulturnike, duhovnike, delavce, kmete. Iz njih zraste enotno protifašistično gibanje. Ne gre za razredni boj, za parolo »vera je opij za ljudstvo«, gre za boj za slovensko besedo, kulturo in narodno identiteto. Brez ideologije in delitev.
Primorski, Istrski upor proti fašizmu se nadaljuje v Narodno osvobodilnem boju. Primorci, Istrani ne morejo verjeti, da se del Slovencev iz Ljubljanske pokrajine na prikloni fašizmu, med tem ko njihovi rojaki gnijejo po fašističnih zaporih.
Primorski, Istrski antifašizem ni sledil ideološkim in verskim delitvam. Ni se odzival klicem plave in bele garde ter domobrancem. Na Primorskem, v Istri ni bilo revolucije in državljanske vojne. Primorci, Istrani so bili enotni in njihov boj je bil kakor je čista solza.
V času, ko so se dogajali povojni poboji, je Primorska in Slovenska Istra ( Svobodnem tržaškem ozemlju ) bojevala za priključitev k matični domovini. Zato nas ne more nihče obtoževati o povojnih pobojev in nihče, prva nihče nas nima pravice z njimi (poboji) povezovati.
Zato se Primorsko, Slovensko Istro sprava ne tiče. Naj se spravljajo v Ljubljanski pokrajini, tam kjer so se v uporu delili in tako povzročili državljansko vojno. Mi smo bili enotni in enotni bomo ostali naprej. Zato ne nasedajmo posameznikom in organizacijam iz Emoncentrizma, ki tako kot nekoč gojijo delitve, sovraštvo in izključevanje.
Spoštovani Primorci, Istrani stopimo skupaj in zapojmo našo himno: VSTALA PRIMORSKA!
Edelman Jurinčič