Nekoč so črni vandali vsevprek mazali slovenske napise na cestnih tablah in smerokazih, v zadnjem času pa so se lotili »selektivnega« mazanja dvojezičnih tabel in to po »kriterijih«, ki so znani samo njim in morda niti njim.
V devinsko-nabrežinski občini na območju Štivana so s črnim sprejem običajni neznanci v preteklih dneh pomazali več smerokazov na deželni cesti (bivša državna cesta številka 14), ki povezuje Trst s Tržičem in Gorico. Pred nekaj mesecih je skupina domačinov sama počistila oskrunjene table, ki jih je sicer postavila pokrajinska uprava. Kot je razvidno iz fotografije, je mazače najbolj motil slovenski napis za Gorico, Trsta pa so se lotili nekoliko oprezno ali pa jih je kdo zmotil »pri delu«.
Na Pesku so »prijatelji« Slovencev in sožitja med narodi z velikim lepilnim trakom prekrili črko k in s tem vrnili ime vasice v izvirno poitalijančeno obliko. Črka k je prekrita že nekaj časa in marsikdo se sprašuje, kako to, da table na Pesku še ni nihče počistil.
Ne dolinska občinska uprava, ki jo je postavila, in niti kdo od krajanov. Pač pa je na tabli ostalo nedotaknjeno ime Občine Doline.
Mazači so se pomudili tudi na deželni cesti med Bazovico in nekdanjim mejnim prehodom Pesek ter tudi na tem območju pomazali nekaj dvojezičnih tabel ter smerokazov. Na smerokazu, ki ga je posnel naš fotograf, jih je zmotil le slovenski napis za Drago, ne pa spodnji dvojezični napis za kolesarsko stezo in pešpot v Glinščici. Morda gre za mazače kolesarje ali pohodnike, kdo ve.
Mazanje slovenskih krajevnih tabel v zamejstvu pomeni rasno diskriminacijo. To določilo je zdaj prvič uporabilo tudi italijansko sodišče, ko je obsodilo mazača iz Tržiča in Devina, ki sta se pred dvema letoma lotila mazanja slovenskih smerokazov v Štivanu. V zamejstvu razsodbo sodišča komentirajo kot zgodovinsko.
Mazača, 36-letnika iz Tržiča in Devina, sta bila obsojena na pogojno zaporno kazen tri mesece in petnajst dni zapora. Doslej so se obtoženi za taka kazniva dejanja izmazali zgolj z globo. Tokrat pa je sodnik pri razsodbi končno upošteval obremenilno okoliščino, da gre za diskriminacijo proti slovenski manjšini. Upošteval je določila tako imenovanega zakona Mancino iz leta 1993. Zakon kaznuje dejanja, ki so povezana s fašistično ideologijo in imajo kot glavni vzgib etnično, versko ali rasno diskriminacijo. Odvetnik Peter Močnik pravi, da gre za normo, ki je določena tudi v 23. členu zaščitnega zakona za slovensko manjšino in je bila tokrat prvič uporabljena. “Ta norma se sklicuje na newyorško konvencijo, ki je v Italiji v veljavi že več desetletij, so sodniki končno ugotovili, da brisanje samo slovenskih imen na smerokazih pomeni rasno mržnjo, oziroma do manjšine. Pri takih primerih v preteklosti smo vedno to zahtevali, tokrat je prvič, da nas tožilec posluša in sodnik sprejme predlog tožilstva,” pravi Močnik.