V sredo 6.1.2016 ob 19.30 uri bo v prostorih Knjižnice - Šiška v Ljubljani , ulici komandanta Staneta štev.8 , predstavitev knjige Andreja JELAČINA "Vse moje ljubezni".Vsebino knjige igralca, pisca, direktorja gledališča in filma in predvsem poznanega primorskega kulturnega delavca, bo predstavil dramski igralec Sergej FERRARI.

Poleg navedenih dejavnosti je bil Andrej JELAČIN eden ustanovnih članov društva TIGR , organizator vrste srečanj o tematiki delovanja organizacije TIGR in njenega vodjo vojaškega krila Danila ZELENA in pobudnik postavitve spominskega obeležja v Senožečah.Andrej JELAČIN je neizprosen borec za resnico o delovanju organizacije TIGR in  pomen organizacije za slovensko narodno identiteto.

VABLJENI !!!!

Leto je za nami in pred nami so novi izzivi in nove naloge. Kot člani in članice Društva TIGR PRIMORSKE bomo nadaljevali z aktivnostmi in različnimi oblikami ohranjanja spoštljivega spomina na junaško in hkrati tragično obdobje vznikanja in razvoja tigrovske epopeje. Epopeje, ki je rasla iz primorske stvarnosti, primorske usode in prepletenosti njenih prebivalcev. Vsi se zavedamo, da to ni le priložnost, temveč tudi in predvsem zgodovinski in moralni dolg ohranjanja teh izročil, ki ob pritiskih in izzivih novih oblik postajajo ponovno aktualna.Toliko bolj ker se ponovno pojavljajo neke že videne in preiskušene vsebine in metode nasilja, tlačenja in odrekanja temeljih pravic posameznikom in celih ljudstvom. V tem je aktualnost našega delovanja.

Zato drage prijateljice in prijatelji, tovarišice in tovariši

"S  R  E  Č  N  O  2 0 1 6 "

Vam želiva dr.Savin JOGAN -predsednik društva  in 

Miha POGAČAR    -             tajnik društva 

Člani društva "TIGR PRIMORSKE" odločno protestiramo proti poskusu zažiga knjige dr.Boža REPETA o prvem Predsedniku samostojne slovenske države Milanu KUČANU.To je uprizorilo nekakšno domoljubno društvo.Članom našega društva je v zgodovinskem spominu živo prisotno divjanje fašističnih tolp , ki so požigale slovenske knjige in uničevale knjižnice in slovenska prosvetna in kulturna društva ter šole, izganjale slovenske učitelje in se izživljale nad otroci , ki so spregovorili v svojem materinem jeziku.Enako nam sega spomin na nemško uničevanje slovenskih knjig in ponemčevanje slovenskih otrok v imenu više rase.

Uprimo se zametkom podobnih praks, ki se nakazujejo pred našimi očmi.Ostanimo pokončni in se odločno zopestavimo uničevanju dostojanstva našega naroda, ki je v odločilnih dneh znal ohraniti našo čast in pogoje za človekovo življenje.

"NE KLONIMO !!!"

Predsednik društva

dr.Savin JOGAN

 ANTON STEGEL 16.10.1921 – 26.03.2004

Rodil se je v Orehku pri Postojni. Po končani osnovi šoli v domači vasi se je šel  v Sesljan pri Trstu, kjer sta imela sestrična Mici in njen mož Albin Legiša trgovino, učiti za trgovca. Kmalu po opravljenem vajeništvu je nadaljeval delo v trgovini v Nabrežini in kasneje kot namestnik poslovodje trgovine COOP na Proseku. Tam si je končno opomogel, si kupil  obleko, zelo dobro kolo z menjalnikom Simplex in fotoaparat  Kodak.  To stanje ni trajalo dolgo.

Vojna se je začela in vpoklicali so ga v italijansko vojsko, najprej v Ceseno pri Bologni. . Tam je - kot mnogi drugi -  staknil pljučnico, mumps in ''pleurite bilaterale'', da je bil v bolnici  mesec tri tedne. Takrat so zbirali enote za odhod na Libijsko bojišče in so izločali vse, ki so veljali za nezanesljive in med njimi so izločili tudi njega. Je bil pa zato premeščen v  La Spezio in kasneje v Sarzano, kjer so zbirali enote za odhod na rusko fronto. Odhoda na rusko fronto ga rešila zdravniška komisija na osnovi odpustnega pisma iz bolnice, ki mu je dovoljevalo le služenje v zaledju. Tam je dočakal razpad itlijanske vojske in skupaj z drugimi Slovenci odpotoval domov in se pridružil partizanom: najprej Pivški četi, potem Gradnikovi in nazadnje Kosovelovi brigadi. Decembra istega leta je v Sajovčah trči z Nemci in pri tem ga je nemška bomba rahlo ranila, kroglo pa je odnesel s seboj k počitku. V drugi polovici  januarja je zbolel in se nekaj dni zdravil v bolnici Raven, po njenem razpustu zaradi nemške ofenzive pa je odšel na zdravljenje v Sesljan. Čez par dni so Nemci Sesljan in druge vasi obkolili, pobrali vse moške, tudi njega in bratranca Cvetka Šuca in jih odpeljali v taborišče Neumarkt v Nemčijo ter od tu v delovno taborišče v Kaolinwerk v Schneitenbachu.  Od tam so Anton, Cvetko,  Antončič iz Cerovelj in še en drugi proti koncu marca 1944 zbežali. Gestapovci so jih v Beljaku ujeli in  aretirali in po nekaj obiskanih zaporih in dobih izgovorih odpeljali nazaj, od kjer so zbežali. Od tam pa si je Antona za pomoč pri kmečkih opravilih ''sposodil''Josip Stangel iz vasi Elsenbach blizu mesta Flos. Bil je vdovec, žena mu je pred kratkim umrla, sin padel v nemški vojski v Montecatinu. Ostal je sam s štirimi mladoletnimi otroki. Prav kmalu so sprejeli kot za svojega.  Sledilo je razpadanje Nemčije in pet prijateljev se je 20. aprila 1945 odločilo za pobeg. Gospodar Stangel je pred odhodom poklical Antona, mu dal 100 mark, hrano in ga prosil, da naj obišče grob sina v Montecatiniju, če bo imel priložnost. Med potjo so se ločili in Anton ter Lovrenc sta varno prispela 08.05.1945 v osvobojeni Beljak.

Po prihodu domov je služboval v administraciji jugoslovanske vojske do 21.12.1946, ko je bil demobiliziran in odšel je domov. Po nekaj dneh je dobil odločbo, da se mora javiti na Občinskem odboru v Postojni, kjer je nastopil službo in s kratkim obdobjem na zavarovalnici in Reševalni postaji Postojna služboval do konca delovne dobe na Občini Postojna. Glavni in zadnji del službovanje je bil odgovoren za področje  borcev in invalidov, kjer se je srečal z mnogimi usodami in  zgodbami.

Na svoji službeni poti je končal srednjo šolo in višjo upravno šolo. Ustvaril si je družino in skupaj z družino dom v Postojni.

Življenje v mladosti ga je za marsikaj prikrajšalo, pa je zato po osvoboditvi nekaj od tega nadoknadil :

- že nekaj mesecev po osvoboditvi je sodeloval pri ustanovitvi Letalskega društva v Postojni, Ajdovščini in na Blokah. Takrat so razpolagali z dvema jadrilicama : Vrapca in Vesno,
- sodeloval je pri ustanovitvi modelarskega krožka v spodnjih prostorih kasnejše Glasbene šole Postojna,
- vključil se je v delo občinskega odbora RK ter na osnovnih šolah vodil organizacijo  postaj prve pomoči, ki pa so kasneje po njegovem odhodu zamrle in seveda bil je zagnan krvodajalec,
- Dramsko društvo iz Orehka je z njim v glavni vlogi v Gogoljevi Ženitvi v Celju doseglo drugo mesto med amaterskimi dramskimi skupinami  Slovenija,
- z Mešanim pevskim zborom Postojna je pel na otvoritvi spomenika padlim borcem v Orehku leta 1957,
- sodeloval je pri Ljudski tehniki, foto amaterskem krožku Ljudske tehnike, v društvu gojiteljev malih živali v Logatcu na republiških in tudi na mednarodnih razstavah in
- pri ustanovitvi in pospeševanju Primorskega numizmatičnega društva.

Od vseh društev je največ časa in energije namenil Ribiški družini Postojna. 23 let kot predsednik ali pa častni predsednik. Na njegovo pobudi in pod njegovim vodstvom so zgradili svojo ribiško kočo, ki so jo kasnejše generacije prodale.

Njegova hobi ljubezen pa je bila numizmatika in ob tem je vzljubil tudi zgodovino kovancev in zgodovino nasploh.

Zaradi poti njegovega življenja, usode njegovega očeta in širše družine, službene povezanosti z borci in njihovimi svojci ter čutom za Slovenstvo in pravico ni nobeno naključje, da je zagrizel v odkrivanje resnice o TIGRU. Povedal jo je skupaj s prijateljem tako, kot so jo povedali dokumenti in priče.

Ob koncu svoje življenjske poti se je naučil dela na računalniku in napisal svoj življenjepis, kjer mnogo natančneje popisuje vse navedeno in še mnogo več.

Napisal sin Stojan, dne 05.12.2015

Njegov zapis o delovanju TIGR-a sledi.

V petek, 4. decembra, sta predsednik društva  TIGR PRIMORSKE in  načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman v Infocentru Triglavska roža na Bledu podpisala letne načrte sodelovanja med Slovensko vojsko in organizacijami, zvezami ter društvi, pomembnimi za obrambni sistem. 

Ob tej priložnosti je načelnik generalštaba poudaril, da ga veseli, da se vsi zavedamo, da bo obseg sodelovanja odvisen od objektivnih razlogov in najpomembnejših nalog Slovenske vojske, med katerimi še naprej ostajata izpolnjevanje mednarodnih obveznosti in sodelovanje pri reševanju migrantske situacije. »Slednja zahteva veliko angažiranost Slovenske vojske, kar je v zadnjem času vplivalo tudi na še bolj dejavno opravljanje nalog civilno-vojaškega sodelovanja. Če bodo razmere še naprej zahtevale tako obsežno vključevanje pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, verjamem, da boste z razumevanjem sprejeli, če vseh dogovorjenih aktivnosti ne bomo mogli uresničiti zaradi naše vključenosti v pomembno nalogo pri zagotavljanju varnega dela tudi vaših organizacij in društev,« je še dejal načelnik.

Slovenska vojska bo v prihodnjem letu sodelovala s petintridesetimi organizacijami, ki delujejo v javnem interesu in negujejo sorodne vrednote. Med njimi so Društvo upokojencev MO, Gasilska zveza Slovenije, Judo zveza Slovenije, Letalska zveza Slovenije, Zavod MEPI – Mednarodno priznanje za mlade, Združenje MORiS, Planinska zveza Slovenije, Slovenski gorniški klub Skala, Slovenska potapljaška zveza, Smučarska zveza Slovenije, Strelska zveza Slovenije, Javni zavod Triglavski narodni park, Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, Zveza društev generala Maistra, Zveza policijskih veteranskih društev SEVER, Zveza radioamaterjev Slovenije, Zveza slovenskih častnikov, Zveza tabornikov Slovenije, Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza združenj borcev za vrednote NOB, Turistična zveza Slovenije, Plavalna zveza Slovenije, Društvo maratoncev in pohodnikov Celje, Jadralna zveza, Kajakaška zveza Slovenije, Kinološka zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Strelsko društvo vojni veteran, Športno društvo Katarina, Športno društvo Sonček, Športna unija Slovenije, Športno humanitarno društvo Vztrajaj-Never give up, Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije »TIGR PRIMORSKE«, Veslaška zveza Slovenije in Športno društvo Slovenc.

Znotraj civilno-vojaškega sodelovanja je Slovenska vojska leta 2015 podprla 731 dogodkov in za to namenila skoraj 338.000 evrov. V podporo organizacijam je opravljala različne prevoze po kopnem, morju in zraku, posojala materialna sredstva (šotore, mize, klopi, agregate, ročne radijske postaje, terenske postelje), zagotavljala dopolnilno zdravstveno oskrbo, omogočala uporabo nekaterih zmogljivosti (vadišč, strelišč in telovadnic) ter z nastopi popestrila prireditve (častne straže, Orkester Slovenske vojske). Leta 2016 Slovenska vojska za obdobje od januarja do oktobra načrtuje 450 dogodkov oziroma 212.000 evrov.

Slovenska vojska s sodelovanjem z organizacijami, ki jih podpira, neguje civilno-vojaško sodelovanje in si tako prizadeva vzdrževati dobre odnose s civilnimi organi oblasti, organizacijami in društvi ter prebivalstvom na območjih, kjer delujejo ali bodo delovale enote Slovenske vojske. Civilno-vojaško sodelovanje načrtuje in uresničuje na temeljih vzajemnosti, prednost pa daje sodelovanju z nevladnimi in drugimi organizacijami, ki delujejo v javnem interesu na področju obrambe, športa, usposabljanja in humanitarnosti, ter podpira izvedbo dogodkov nacionalnega pomena.

Društvo TIGR PRIMORSKE bo v naslednjem letu v sodelovanju z Slovensko vojsko izvedlo nekaj predavanj iz zgodovine organizacije TIGR vojakom Slovenske vojske ob njihovem usposabljanju.  

Sežana, Partizanska c. 18, e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Datum: 30.11.2015

Spoštovani,

Tistim, ki ste nam sporočili,  se zahvaljujemo za potrditev vaše udeležbe na posvetu o vlogi in dejavnosti Društva TIGR Primorske,  sodobnem pogledu na  zgodovino Tigra in drugih protifašističnih gibanj na Primorskem ter na obravnavanje teh dogodkov v kasnejših obdobjih, ki bo v Postojni (prvotno predviden za 7. decembra).  Glede na razmeroma skromen odziv do določenega datuma smo se povezali z nekaterimi drugimi povabljenimi udeleženci in smo skupaj ugotovili, da je prav v predvidenem času  precej drugih podobnih srečanj, zaradi česar ni mogoče računati na dovolj široko udeležbo. Tudi na njihovo sugestijo smo se ob oceni, da je treba predvideti več časa za razmislek in kasneje za pripravo prispevkov, pa tudi zaradi gostote znanstvenih in strokovnih srečanj v prvotno predvidenem  času,  odločili, da se termin posveta prestavi  vsaj za dva meseca.

Konkretno predlagamo, da bi bil posvet v četrtek, dne 11. februarja 2016  v Postojni,

 na isti lokaciji,  kot je bila predvidena, torej v dvorani Inštituta za raziskovanje Krasa, Titov trg 2.

Kot smo vam v prvem obvestilu napovedali, vam tokrat, razen prijazne ponovitve vabila na srečanje, prilagamo še časovni in tematski okvir  posveta ter  poročilo o dosedanji dejavnosti društva, ki se nanašajo na pregled knjig, ki jih je izdalo društvo ali pri njihovi izdaji sodelovalo, tematski pregled okroglih miz in posvetovanj o tigrovskem gibanju, pregled na novo postavljenih spominskih obeležij posameznim osebnostim ali dogodkom tega  in širšega protifašističnega gibanja na Primorskem, ter informacijo o zamisli pomnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju,  njenem dosedanjem  uresničevanju ter načrtih za naprej.

Prosimo vas tudi, da na kratko opredelite temo, o  kateri boste predstavili prispevek , oziroma da nam sporočite, v katerem od predvidenih sklopov boste spregovorili. Vaše odgovore pričakujemo do  petka, 18. decembra 2015.

Veselimo se srečanja z vami,

                                                                                                    dr. Savin Jogan

                                                                                                   Predsednik društva